Analiza trenutnega stanja ljubljanskega potniškega prometa

Število potnikov v zadnjem desetletju upada

Od leta 2014 naprej število potnikov LPP upada. Na mestni občini se radi izgovarjajo, da je glavni krivec za to kovid. Toda več evropskih mest, kot sta Tampere in Porto, je potrebovalo samo dve ali tri leta, da je raven potnikov presegla predkovidne številke, med tem ko v Ljubljani tega praga nismo presegli še danes.

Graf nam pove, da obseg mestnega prevoza, merjen s prevoženimi kilometri, ostaja razmeroma stabilen. Avtobusi torej niso izginili iz mesta. Sistem še vedno opravlja veliko količino dela. Toda število potnikov se je v istem obdobju občutno zmanjšalo.

Problem torej ni v odsotnost javnega prevoza, ampak predvsem v njegovi konkurenčnosti. Za vsakodnevnega uporabnika je odločilno, da je pot z javnim prevozom dovolj hitra, zanesljiva, pogosta, udobna in predvidljiva. Današnji avtobusni sistem teh standardov očitno ne dosega v takšni meri, da bi lahko vplival na potovalne navade Ljubljančanov.

Avtobus je v potovalnih navadah Ljubljančanov vedno manjši faktor

Trditev, da današnji avtobusni sistem ne vpliva na potovalne navade meščanov, ni zares točna. Dejansko na njih vpliva, ampak predvsem v negativnem smislu.

Po podatkih raziskave je bilo leta 2013 na območju Mestne občine Ljubljana opravljenih 700.060 notranjih potovanj dnevno. Do leta 2024 je to število naraslo na 790.023, kar pomeni skoraj 90.000 dodatnih dnevnih poti oziroma približno 13-odstotno rast mobilnosti.

Kljub temu javni prevoz ni pridobival uporabnikov. Ravno nasprotno.

V enajstih letih je Ljubljana izgubila več kot 23.000 dnevnih poti z javnim prevozom, kar predstavlja padec za več kot četrtino. Medtem ko so rast mobilnosti prevzeli avtomobili, kolesarjenje in pešačenje, je javni prevoz nazadoval.

Javni prevoz se je na ključnih linijah razredčil

Pri mestnem javnem prevozu je frekvenca ena od ključnih lastnosti. Avtobus, ki vozi na pet minut, uporabnikom omogoča spontano uporabo: prideš na postajo in veš, da bo naslednji kmalu. Avtobus, ki vozi na petnajst ali dvajset minut, zahteva načrtovanje. Če ga zamudiš, izgubiš veliko časa. Tak javni prevoz je bistveno manj konkurenčen avtomobilu.

Če želimo razumeti, zakaj javni prevoz izgublja potnike, je pomembno pogledati, kaj se dogaja na ključnih linijah, t.i. hrbtenicah javnega prevoza, kot sta na primer linij 6 in 9. Linija 6 povezuje sever in jug mesta, linija 9 pa vzhodni del mesta s centrom in jugozahodom. Prav na takšnih koridorjih bi moral biti javni prevoz najbolj frekventen, najbolj predvidljiv in najbolj uporaben.

Podatki o številu odhodov v jutranji konici kažejo zaskrbljujoč trend. Linija 6 je imela v opazovanem obdobju najprej zelo visoko frekvenco, nato pa je do leta 2025 izgubila velik del odhodov v jutranji konici. Linija 9 kaže še bolj enosmeren trend: število voženj v jutranji konici se je od leta 1980 do danes več kot prepolovilo.

To je pomemben podatek, ker neposredno vpliva na uporabniško izkušnjo. Za potnika razlika med 20 in 8 odhodi v dveh jutranjih urah pomeni razliko med sistemom, ki ga lahko uporabi skoraj brez razmišljanja, in sistemom, ki ga mora načrtovati vnaprej.

Tu se začne razlagati navidezno protislovje LPP: skupno število kilometrov lahko ostaja podobno, javni prevoz pa je za mnoge uporabnike vseeno slabši. Če se kilometri razpršijo po širšem območju, podaljšanih trasah, novih povezavah in robovih mesta, se lahko hkrati zgodi, da osrednji koridorji izgubijo frekvenco.

Zakaj to odpira vprašanje tramvaja?

Očitno je, da današnji avtobusni sistem ne ustvarja dovolj močnega preobrata v potovalnih navadah. Podatki o frekvencah pokažejo še, da se avtobusni sistem na ključnih linijah lahko hitro razredči.

Tramvaj nam ponudi možnost za drugačen pristop. Dober tramvajski koridor ni linija, ki jo lahko vsako leto malo razredčimo, prestavimo ali prilagodimo avtomobilskem prometu. Je mestna odločitev, da bo na najpomembnejših poteh javni prevoz pogost, predvidljiv in prostorsko zaščiten.

Če želimo, da se ljudje vrnejo na javni prevoz, potrebujemo ambiciozno vizijo, ki bo mestu ponudila kakovosten, zmogljiv in udoben javni promet, ki bo zadoščal za naslednjih 50 let. Potrebujemo tramvaj.